predal

V sinočnji oddaji Preverjeno je bilo govora o preganjanem učitelju.
Res me zanima, kako se bo ta zadeva razpletla. Kdo je kriv za nastalo situacijo? Ravnatelj, učitelj, starši, otroci…
Sumim pa, da odločilno vlogo igrajo starši , seveda z izgovorom trpljenja otrok. Otroci so jokali, ko je učitelj odšel iz šole.
Bolj ko razmišljam, ne vem, če je kdo kdaj za kakšnim učiteljem jokal. Je pač prišel drugi. Nekateri so otroku bolj pri srcu, drugi manj. Ampak, da bi zaradi odhoda učitelja , učenci doživljali čustvene travme.
Ali je kdo od vas kdaj jokal zaradi zamenjave učitelja?

Skupaj z otrokoma smo si zaželeli ADSL. To pa zato, ker so položnice za ISDN priključek iz meseca v mesec večje. Internet je naše okno v svet, potrebujemo ga za opravljanje dejavnosti, pa tudi za razvedrilo. Po ADSL-u sem povprašala na SIOLU že pred enim letom, vendar takrat povezave ni bilo možno vzpostaviti. Upala sem, da so se v letu dni razmere kaj spremenile. Po klicu na SIOL-ov center sem ugotovila, da je stanje enako.
Na žalost tudi T2 ne pokriva našega območja.
Nikoli nisem imela občutka, da živim Bogu za hrbtom, vendar to vedno bolj občutim. Večina stvari nam je nedostopnih ali pa jih dražje plačujemo.
Tudi v letu 2007 bomo zapravili za internet najmanj 1000 EUR preveč, saj SIOL gotovo ne razmišlja o tem , da bi nam vsaj zmanjšal naročnino ali pa znižal ceno impulzov.

Za dodatek k inventuri in menjavi valute ob novem letu, se nam je najavil še popisovalec nepremičnin. K sreči smo se lahko dogovorili, da pride šele čez par dni. Vseeno sva šla s sinom v akcijo in šla merit našo hišo. Ja , imamo hišo, z garažo , kurilnico , podstrešjem… Nisva vsega izmerila, bova nadaljevala danes.
Sem pa ob teh meritvah premišljevala, koliko nam bo država zaračunala. In kaj nam bo računala, predvsem s kakšno pravico nam bo obdavčila nekaj kar smo si kot mlada družina pred petnajstimi leti začeli sami ustvarjati. Druge družine so se z otroki sprehajale, poleti so šli na morje, na izlete…, mi pa smo ves denar
in čas namenili gradnji hiše. Država nam ni pomagala z ugodnimi krediti, niti z subvencijami.

Ker smo trdo delali in si uresničili sanje, nas bo še kaznovala.
Še vedno upam, da nam bo dala vsaj kakšen popust, saj do naše hiše ni država zgradila niti vodovoda, niti kanalizacije. Vse smo morali narediti sami. Tudi napeljavo za telefon , cesto ….vse SAMI.
Zdaj razmišljam, če ne bi bilo bolje, da bi ostali v mestu. Otroci bi imeli šolo blizu, ne bi bilo se jim treba vozit vsak dan 10 km. V stanovanju , ki bi ga nam dala država, bi samo montirali pipe in voda bi pritekla, v WC-ju bi samo potegnili vodo , ne bi bilo treba vsako leto prazniti greznice…..
Razumem, da država nekje mora dobiti denar, da lahko deluje in pomaga potrebnim pomoči. Sprašujem pa se, kje je bila, ko smo mi potrebovali pomoč. Zakaj vedno udari tiste, ki želijo ustvariti nekaj v življenju in so za to pripravljeni delati, ne samo 8 ur na dan in 5 dni v tednu, ampak tudi čez vikende in praznike?

Najbrž bomo tudi pri nas začeli malo zabušavati, malo na morje, pa malo v toplice, prazniki in vikendi brez delat, …..Potem pa pri nas ne bo več veliko za obdavčit, pa še lepše se bomo imeli.

Vstala sem zgodaj, z upanjem , da je zunaj vsaj malo snega. Saj ne , da bi mi bil sneg tako všeč, mi je pa življensko pomemben.
Te dni nazaj , ko so vsi praznovali ,sem razmišljala o tem , kako bi bilo lepo enkrat praznovati novo leto brez delovnih obveznosti.
Biti brez dela - tega občutka ne poznam. Bom pa zagotovo brez zaslužka, če ne bo hitro padlo malo snega. Mučno je ,če si odvisen od vremena. Ne moreš nič, pa naj bo to suša, pomladanska zmrzal ali pa zima brez snega.
Bo treba zaplesat en ples za sneg.

Zame navaden delovni dan. Je pa poseben , ker sem ustvarila svoj blog. Od prebiranja sem napredovala do pisanja. V predal bom shranila vse pomembne dogodke mojega življenja.
Novo leto, upam, da mi boš prijazno.
Srečno in veselo 2007 želim vsem.

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!