predal

Poleti mi ni uspelo priti do hrvaške obale. Zato pa mi je to uspelo ta vikend. V soboto zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti dalmaciji. Ogledali smo si slapove Krke. So prečudoviti. Vreme je bilo poletno. Zvečer smo se nastanili v hotelu. Po večerji smo šli še malo na sprehod in poslušat dalmatinsko glasbo. Zjutraj smo si ogledali Šibenik. Popili smo kavico na obali in uživali v lepem vremenu. Po kosilu pa se je bilo treba odpraviti proti domu.
Nič ne bi imela proti,če bi vikend trajal kakšnih pet dni.

Ali drugače, če že zidaš, zelo premisli,kje boš to počel.
Vesela sem, da sem spet v svetu, živa in zdrava.
Po vseh lepih dogodkih v septembru se nam je zgodil žalostni torek.
Deževalo je kakor, da bi z neba vodo nekdo izlival. Grmelo, strele so treskale drugo za drugo. Prvič sem videla z obeh strani naše hiše dva potoka. Žlebovi in jaški vode enostavno niso mogli požirati.Tekla je na cesto in po njej v dolino.
Imeli smo srečo, da pri nas doma ni bilo tako ogromne škode. Razen nanosov kamenja in peska na cesto, voda drugače ni poškodovala naših objektov. En dan smo bili brez elektrike, telefonski priključek pa je začel delovati šele danes.
Kilometer stran pa je situacija porazna. Cela vas odrezana, ostali so brez ceste. To je za ljudi katastrofa. Otroci ne morejo v šolo, starši ne v službo, oziroma se morajo voziti daleč naokoli. Nekaj hiš pa je popolnoma odrezanih.
V takih trenutkih se res zamislim nad močjo narave. Par trenutkov in človeku lahko vzame vse, kar je ustvaril. Voda, potresi,….. Takrat vidiš, da si na Zemlji res samo gost in da je narava še vedno naša gospodarica. Kolikor bolj se ji upiramo, toliko bolj nas tepe.

Se mi dogaja. Jutri greva na ohcet. Super,da se najde še kakšen mladi par,ki verjame v poroko.

Imam to srečo, da lahko v življenju kombiniram moderno tehnologijo in obenem še malo živim ,kakor so živeli včasih. To zgleda približno takole. Zjutraj vstanem, kuham kavo in hkrati zamesim testo za kruh. Popijem kavo, peljem naraščaj na avtobus in potem na računalnik. Opravim tekoče zadeve : plačila preko neta, napišem račune, potelefonarim. Če sem sama doma, vmes skočim še v hlevček. Za intermezzo se ukvarjam še z nabiralništvom. V tem času so aktualne gobe. Grem nabrat kosilo, en jurček in malo lisičk, pa je dovolj za kosilo. Kar je viška je treba zamrznit ali vložit. Kuham, vmes telefonski klici…..
Vse skupaj je kar malo naporno, toda ne morem si več predstavljati življenja brez telefona,računalnika in interneta.

Po dolgih letih sem spet šla na konkretno romanje - peš romanje na Brezje. Odpravili smo se v petek zvečer, hodili celo noč. Predvidenih je bilo 12 ur hoje. Ker pa smo malo zašli, se je romanje podaljšalo za dve urci. To je bila noč molitve,petja in premišljevanja. Ob 8-ih zjutraj smo prispeli k Mariji na Brezje. Vsi smo bili zelooo trudni, noge so bolele. Vendar smo bili srečni. Prispeli smo vsi, nobeden ni na poti omagal.
Pri sv. maši smo darovali vse naše bolečine, prošnje in zahvale.
Ostal mi bo lep spomin na 100 letnico brezjanske Marije.