predal

Zdaj je čas,da naredim osebno bilanco leta,ki se izteka.
Nisem si zastavljala kakšnih konkretnih ciljev v tem letu.Nisem človek,ki bi imel vse naplanirano.
Sem pa v tem letu uspešno shujšala,kar se mi je zdelo nemogoče.Uspešno sem se tudi izognila operaciji,kar mi seveda v novem letu ne bo uspelo.
V tem letu sem videla kar nekaj sveta.Po dolgih letih sem si privoščila kar 10 dni dopusta.
Tiste grde razvade se nisem uspela znebiti,pa se tudi nisem kaj pretirano trudila.
V družinskem življenju je bilo vsega pomalem.Ničesar tragičnega.Smo pa praznovali kar nekaj okroglih obletnic.
Na splošno gledano,kar dobro leto.Upam,da bo tudi prihajajoče leto vsaj tako ali pa še lepše.
Tako,da ne bom pisala o mojih načrtih za prihajajoče leto.Se bom rajši prepustila nasvetu “čivke” :
bo,kar bo.

Sedaj se bo treba domisliti kakšne plane si bom zastavila v novem letu.
Kaj bom opustila,kaj spremenila ?
To bom razmislila danes.

Naša družina praznuje (beri spi).
Meni je dolgčas,pa sem šla odpret moje okno v svet.

No,pa je ni več-meje med Italijo in Slovenijo.Škoda,da se ni to zgodilo že kakšnih 30 ali še več let nazaj.
Potem nam takrat ne bi bilo treba čakati po več ur za šoping v Italiji.
Moji “najlepši” spomini na mejo :
v najstniških letih smo radi hodili v Italijo.Tam si dobil cunjice,ki jih pri nas ni bilo in še zelo poceni so bile.S prijateljico sva odštopale v šoping.Ker so bile carinske kontrole takrat neizbežne,sva si nakupile nekaj raznobarvnih mini spodnjih hlačk in jih naložile na vrhu vrečk.Imele sva srečo,da nama je robo pregledoval mlad carinik.Prijateljici je pregledal vrečko.Ko pa je začel iz moje vrečke vleči zopet hlačke,je zamahnil z roko in sva lahko šle.To je takrat pomenilo velik prihranek.
Tudi z možem sva hodila v Italijo.
Nekoč sva čakala na meji v koloni več kot uro in pol.Čez slovensko mejo sva prišla,na italijanski pa naju je policist nagnal v kolono za nazaj,ker se je iz auspuha preveč kadilo.Sva čakala še za nazaj več kot uro in z šopingom ni bilo nič.

Če se ti želje uresničijo,moraš nositi tudi posledice svojih želja.
Zato dobro premislite,kaj si boste zaželeli v teh prazničnih dneh.
Jaz si želim predvsem zdravja,za sebe in za svoje najbližje.
Vsem pa želim,da bi se imeli lepo v božičnih praznikih in v novem letu,ki prihaja.

Jutri se začne najbolj delovno obdobje v naši družini. Prazniki bodo, kot vsako leto,šli mimo.
Novo leto bomo praznovali šele proti koncu marca.
Sedaj bi bila najraje medvedka,pa bi zaspala tja do pomladi.

Vsako leto se mi ponavlja isto. Poleg čestitk prijateljev nam poštar prinese tudi lepo število nepričakovanih položnic.To so položnice za raznorazne dobrodelne ustanove.
Gremo po vrsti :
gasilci iz naše vasi : kupujejo nov avto.Prosijo za prispevek cca 40 EUR/osebo.Privatniki,ki imajo veliko denarja ,pa lahko dajo tudi več.Gasilcem se ni dobro zamerit,to je plačano.
gasilci iz sosednje vasi : tem tudi pripada vsaj cca 20 EUR (minimalno),to je plačano.

Potem pa so položnice,ki največkrat romajo v ogenj.da naštejem :
prispevek za društvo,ki bi peljalo otroke iz ogroženih družin na zimske počitnice - gre v peč
prispevek za družine v varnih hišah,ker so matere brez službe - gre v peč.
prispevek za ZPM,za obdarovanje otrok - gre direktno v peč
včeraj sta prišli kar dve položnici,zbira Mario,20-30 EUR za družine - gre v ogenj
tu je še položnica za nakazilo Unicefu,za afriške otroke - gre v ogenj

Zakaj ne plačujem.Ker enostavno nimam toliko denarja.Cenim svoj zaslužek,ker je pridobljen s poštenim delom,mojim in cele družine.Marsičemu se moramo odpovedovati.
Moji otroci tudi še niso bili na zimskih počitnicah.Še na poletne počitnice hodimo šele zadnja leta.Tudi na obdarovanju dedka Mraza sta bila samo enkrat.

Zaradi vseh teh položnic sem se odločila,da pomagam samo tistim ljudem,ki sami ne morejo delat (invalidi) in družinam ,ki jih je doletela kakšna naravna nesreča ali smrt katerega od staršev. Vse drugo pa pri meni roma v peč.

Po napornem dnevu mi je včeraj zelo prijalo razvajanje v domači kopalnici. Zvečer sem si privoščila penečo kopel v banji ( kopalnica očiščena).Kopel z dodatkom vaniljeve pene.Prižgala sem si tudi svečke za lepše vzdušje. Seveda sem vključila aromaterapijo.Uporabila sem olje sivke,saj se mi je zdelo,da bo to tapravo za pomiritev pred spanjem.Nekaj kapljic sem kanila v pokrov svečke,ugasnila luči in ura počivanja v banji se je pričela.
Po namakanju sem si privoščila še masažo,ki sem jo rezervirala pri boljši polovici.
O nadaljevanju pa ne bom pisala.
Danes zjutraj sem se zbudila spočita in naspana.Nikjer ni sledu prehlada,ki se me je loteval med tednom.

Danes je diplomirala moja najstarejša nečakinja.
Pa smo jo dobili,prvo pravnico v družini.
Upam ,da bodo tudi ostali “naši” otroci šli po njeni poti.

Če sem še tako odlašala z nakupovanjem (meni neljubim opravilom),sem včeraj morala stopiti v akcijo.Skupaj z boljšo polovico sva odšla po nakupih. V Kranju-pred Merkur in Mercator centrom -sva komaj dobila parkirno mesto.Ljudi pa toliko,da sem mislila,da dajejo kaj zastonj. Pa je bilo treba kar plačat,kar si hotel imeti.Hitro sem nakupila nekaj uporabnih stvari za otroka in za naju. Hvala Bogu,da ni treba več kupovati igrač,ker v teh trgovinah je bilo res ogromno ljudi.Ker sva bila že ravno v Kranju,sva si šla ogledat še novo Qlandijo. To je pa res svetišče naše dobe.Samo na hitro sva šla skozi stavbo in potem domov.
Sedaj pa najmanj dva tedna ne grem nikamor.
Se pa sprašujem kakšno je dejansko finančno stanje Slovencev.