predal

Vsakoletna groza zame je dan 31.01.To je dan ,ko poteče rok za oddajo kontrolnih podatkov za dohodnino. Na dursu so se modernizirali in podatke je potrebno poslati preko interneta.
Kot računalniški samouk obvladam word,exel,internet…Sicer ne kako bleščeče,kolikor pač potrebujem pri vsakdanjem delu.
Tega pošiljanja podatkov se pa res prav bojim.Vsako leto potuhtajo nekaj novega,potem se pa mučim.
Letos sem to pošiljanje opravila mimogrede. Pomagal mi je sine.Meni se je zataknilo že pri winzipu,ker mi je preizkusni program potekel.Sine mi je naložil nov winzip program,pomagal mi je odzipati dursov program.Jaz sem lepo vnesla podatke,sine mi je datoteko nazaj zazipal …..in poslano- končano.

Danes praznuje moj možek svoj rojstni dan.
Ne bomo imeli kakšnega velikega praznovanja.
Malo se tudi nas loteva viroza in nas vse črviči po trebuhu.
Hčerka mu je že v soboto kupila darilo in ga zavila. Tako,da niti ne vem točno kaj je v njem.
Želim ti :
vse najboljše dragi možek. Prenašam te že več kot dvajset let. Upam ,da boš tudi naprej ostal tak kot si. Lahko se seveda poboljšaš in te bom imela še raje.

Je kakršna je.
Opažam razna zgražanja glede današnje mladine.
Jaz kar precej toleriram pri mladini.Ker mi nismo bili nič boljši.
V srednji šoli smo se učili,žurali,tudi pili alkohol,kadili,…
Na vsakoletnih srečanjih z bivšimi sošolci vidim,da ni noben alkoholik.
Vsi imamo zaposlitev in kar spodobno živimo.
Opažam tudi,da so nekdanji največji žurerji danes najbolj strogi starši.
Kasneje, v študentskih letih tudi ni bilo nič boljše.Kdar smo imeli čas,je bil žur.
Bili smo mladi.Druge odgovornosti, razen učenja,nismo imeli.
Edino kar me moti v današnjih časih,je starostna meja mladine,ki se hodi zabavat.
Moje mnenje je da osnovnošolci nimajo kaj iskati v diskotekah in nasploh v lokalih.

Za mojega moža je sodišče razsodilo,da je lump.
Brez možnosti pritožbe.
Zraven je bila seveda tudi položnica za plačilo njegove hudobije.
Sedaj pa razmišljam:
Naj verjamem sodišču in se od moža ločim,ker z barabo je težko živeti
ali
Naj ne verjamem sodišču,ki naj bi bil temelj pravice,da je pravilno razsodilo ?
Težka dilema.

letu nisem še stara.No,kakor za koga.
V glavi leta ne tečejo tako hitro.
Je pa v teh letih lepo.
Otroci me ne potrebujejo več 24 ur na dan.
Partnerja poznam,vem za njegove slabe in dobre strani.
Eksistenčni položaj je urejen.
Imam čas za moje hobije.
Zlepa me kakšna stvar ne preseneti.
V vsem obdobju bivanja sem šla skozi dobre in slabe izkušnje.V dobrih sem uživala,slabe pa so me utrdile.
Zdaj bi rada ,da bi se čas ustavil za par let.
V življenju mi je najlepše to obdobje.Ko tako gledam nazaj,…všeč mi je bilo tudi v obdobju od 15 pa do 22 let.Takrat je bilo še vse pred menoj.Odločitve, bistvene za življenje.
Ni mi žal za nobeno od njih.Ja,mislim,da sem se kar dobro odločala.
Sedaj lahko uživam v mojih 40+.

Prav jezi me.
Že eno leto imamo evro,jaz pa še zmeraj razmišljam v tolarjih.
In si preračunavam.
V trgovini najrajši vidim,da so zraven še cene v tolarjih.
Mislim,da je bila napaka dvojno označevanje.
Če bi takoj prešli na evre,brez tolarskih vrednosti,bi se jih že navadila.
Tako pa računam…..kot smo včasih preračunavali v Italiji.

Iznajdljiv človek si iz polen,ki mu jih mečejo pod noge,naredi izvrstno unikatno pohištvo.
(prepisano iz priloge slovenskih novic)
Moja razlaga : ne se sekirat,če te kdo za….

Ponosna sem nanj.Pred mesecem so jih v šoli testirali.Moj sine je pameten.Poleg nekaj punc,je bil najboljši in edini med fanti ,ki je teste uspešno opravil.Sedaj bo lahko kandidiral za Zoisovo štipendijo.
Zakaj to pišem? Ker je ob njegovem rojstvu kazalo popolnoma drugače.Še vedno se spominjam trenutka,ko so mi ga prvič prinesli.Zaradi carskega reza,sem ga videla šele po nekaj urah.Takrat je bil zelo ubogi.Glavo je imel vso pomečkano,ker je v trebuhu sedel po turško in tiščal glavo v moja rebra.Roke so se mu zelo tresle,koža se mu je lupila…Zame je bil najlepši dojenček,objektivno gledano pa to ni bil.Takrat sem pomislila,da mogoče nekaj ni v redu z njim.Še posebno ,ker imam v sorodstvo nečakinjo,ki je poseben otrok.Sprejela sem ga takega kot je bil,zame najlepši.
Prišel je pediater in me potolažil.Otroku se bodo kosti na glavi poravnale,tresel pa se je zaradi pomanjkanja sladkorja.
Kot otrok je bil hiperaktiven.Spregovoril dolgo ni.Ko pa je začel,je lepo govoril v celih stavkih.Kar se pa tiče računalnika in računanja,pa ne bom razlagala.Na tem področju blesti še danes.
Zares upam,da bo te svoje sposobnosti v življenju dobro izkoristil.

Upam.
Novo leto se je pri nas začelo res slabo.Že prvi dan nas je zapustilo zdravje.Možeka sem morala nujno peljati k dežurnemu zdravniku.Skoraj nemogoče.Celo leto ne gre k zdravniku,za praznik se pa to zgodi.
Da ne omenjam tiste pošte,ki je prišla danes.Namesto voščila je bila v kuverti ena grda položnica.
Vlatka,Vlatka,..ali mi nisi nekaj drugega videla v šalčki kofeta?

novo leto 2008 želim vsem.
Pa smo ga dočakali.
Naš starejši pes se je že vrnil iz zaklonišča.Ker je zelo,zelo občutljiv na zvoke petard in raket smo mu dali tabletko in ga spravlili v klet.Psička ni tako občutljiva in je mirno ležala za kavčem.
Pri nas smo praznovali v družinskem krogu,mirno.Mož je moral ponoči delat,zato smo preživeli večer skoraj kot običajno.Ker imamo lep razgled,smo si opolnoči ogledali ognjemete sosedov daleč naokoli.
Sicer pa je danes eno leto kar pišem spletni dnevnik.Spoznala sem mnogo prijetnih ljudi.Upam,da so taki tudi v resnici in da jih, mogoče še v tem novem letu, spoznam tudi v živo.