moj sine
Ponosna sem nanj.Pred mesecem so jih v šoli testirali.Moj sine je pameten.Poleg nekaj punc,je bil najboljši in edini med fanti ,ki je teste uspešno opravil.Sedaj bo lahko kandidiral za Zoisovo štipendijo.
Zakaj to pišem? Ker je ob njegovem rojstvu kazalo popolnoma drugače.Še vedno se spominjam trenutka,ko so mi ga prvič prinesli.Zaradi carskega reza,sem ga videla šele po nekaj urah.Takrat je bil zelo ubogi.Glavo je imel vso pomečkano,ker je v trebuhu sedel po turško in tiščal glavo v moja rebra.Roke so se mu zelo tresle,koža se mu je lupila…Zame je bil najlepši dojenček,objektivno gledano pa to ni bil.Takrat sem pomislila,da mogoče nekaj ni v redu z njim.Še posebno ,ker imam v sorodstvo nečakinjo,ki je poseben otrok.Sprejela sem ga takega kot je bil,zame najlepši.
Prišel je pediater in me potolažil.Otroku se bodo kosti na glavi poravnale,tresel pa se je zaradi pomanjkanja sladkorja.
Kot otrok je bil hiperaktiven.Spregovoril dolgo ni.Ko pa je začel,je lepo govoril v celih stavkih.Kar se pa tiče računalnika in računanja,pa ne bom razlagala.Na tem področju blesti še danes.
Zares upam,da bo te svoje sposobnosti v življenju dobro izkoristil.
zdravje pravi,
7.01.2008 @ 16:19
Ditka, sine je sedel po turško in tuhtal, tuhtal…… evo ti ga zdaj!
Lahko si ponosna nanj! O, ne boj se, tvoj sin bo svoje sposobnosti še kako dobro izkoristil!
7.01.2008 @ 21:05
A na šoli vodijo evidenco o nadarjenih? Ker brez tega menda ne bo nič s štipendijo… Stvari se letos spreminjajo in nihče ne ve prav, kako.
Drugače pa - čestitam!
ditka pravi,
8.01.2008 @ 06:49
danica,
v šoli jih spodbujajo že od prvega razreda.So zelo dober razred.Vodijo tudi evidenco.To je bilo pa še testiranje.Tako sem vsaj jaz to razumela
Hvala za čestitke.
8.01.2008 @ 19:22
Kdo pa pravi, da morajo biti vsi ljudje lepi, pomembne so druge kvalitete, te pa ima
.
ditka pravi,
9.01.2008 @ 06:38
grison,
zdaj je prav luštkan fant.
9.01.2008 @ 07:34
Ditka, v to niti ne dvomim, saj je po mami. Če je nekoliko hiperaktiven, mu to le koristi, gibanje Ditka, gibanje krepi telo.
ditka pravi,
9.01.2008 @ 08:28
grison,
zdaj tudi hiperaktiven ni več.Čisto mirno lahko sedi pred računalnikom celo popoldne
9.01.2008 @ 21:05
ditka,
in bodi ponosna. (Hiperaktivnost je izmišljotina zdravnikov, ker ne vedo, kam bi “dali” otroka z več zanimanji
)
Tudi sama sem bila hiperaktivna in sem še danes. Še vedno me zanima več stvari hkrati
vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti. » Blog Archive » Hiperaktivnost pravi,
9.01.2008 @ 21:29
[...] Pri “ditki” sem zasledila, da je bil njen otrok hiperaktiven. [...]
ditka pravi,
10.01.2008 @ 06:51
vlatka,
najbolj se mi je zdelo trapasto,ker smo ga morali do enega leta razgibavati in voziti v Ljubljano na kontrole.Ko je pa shodil,je bila pa druga pesem.Če se spomnim,kaj vse mi je počel ,kadar sem se morala npr. oglasiti na telefon.Enkrat mi je splezal po ceveh centralne pod strop.Sem ga komaj dobila dol
Najhujše je bilo,ker mi ga nobeden ni hotel varovati.Ker so se vsi bali,da se mu bo kaj zgodilo.
IZMAVRICESTKANA pravi,
10.01.2008 @ 13:38
Zanimiva tema. Stari ljudje so pravili, da imaš SRŠENE V RITI
Ja! Tudi jaz sem večkrat dobila tak naziv.
Lepo mi bodi.
zdravje pravi,
11.01.2008 @ 09:57
hehehehe, Ditka, sem se nasmejala! Tvoj sine je res en krasen fant! Splezal po ceveh……..
Veš, ob tem stavku sem se spomnila, kaj vse je počel moj starejši sin. Mu je bilo na začetku šolanja tako dolgčas v šoli, da je kar vstal in hodil po razredu, zabrisal copato na luster, priredil tekmovanje: kdo si upa skočiti skozi okno - učilnica je bila v pritličju, vzunaj pa vrt. Pa se je kar prvi pognal na “svobodo” in si pri tem zlomil nogo….. he, he, še zdej se smejim, takrat sva pa z možem delala magisterij pri vzgoji….
ditka pravi,
11.01.2008 @ 11:33
zdravje,
ko je naš šel v šolo,je bilo najhujše že mimo.Tudi,če mu je bilo dolgočasno (vem,da mu je bilo),se je zelo potrudil in ni zganjal cirkusa.Mu je pa morala učiteljica dajati vedno znova in znova dodatne naloge.Tiste,ki so jih reševali ostali,je naredil v par minutah.
Sem jaz tudi delala magisterij iz potrpežljivosti
Ni bil pa nikoli hudoben ali nasilen.Taki otroci potrebujejo stalno zaposlitev,potem še nekako gre.
zdravje pravi,
11.01.2008 @ 12:44
Ja, Ditka, Bog ne daj, da se ne bi z njimi ukvarjali oz. si vzeli dovolj časa zanje v času odraščanja. In daleč od tega, da bi bili otroci nasilni ali hodobni. Takim otrokom se le toliko dogaja, da ne morejo bit pri miru. In, ne morem se ravno pohvalit, da je njegovi učiteljici (prvi, drugi, tretji razred) bilo veliko do tega, da bi otroka razumela. Z možem sva kar naprej hodila na govorilne ure in učiteljici po malem “solila pamet”
Si pa ne upam predstavljati, kako bi se vse skupaj odvijalo, če z možem ne bi ves čas sinu stala ob strani.
ditka pravi,
11.01.2008 @ 15:27
zdravje,
jaz sem že skoraj pozabila kako je bilo naporno
Sem pa napisala ta post zato,ker tja do njegovega prvega leta res ni bilo pričakovati takih sposobnosti.Vsi njegovi vrstniki so že govorili,hodili…On je bil za vse bolj pozen.Potem pa se je tako obrnilo.