predal

Danes se mi je odvalil kamen.Uradno sem zaključila leto 2007.
Čeprav je šele ponedeljek,se že veselim konca tedna in našega mini dopusta.

Se kar ne konča s temi prazniki.
Danes praznuje naš “tamal”. Vzdevek mu je ostal, po uradnih ponedeljkovih meritvah pa to že dolgo ni več.
Danes, pred petnajstimi leti,zjutraj sem se odpravila v operacijsko sobo,ker sem bila zmenjena s porodničarjem,da spravi mojega otroka iz trebuha.
Nikoli nisem imela predsodkov glede carskega reza. Bil je pričakovan in skoraj neizbežen.
Hvala zdravnikom,ker pomagajo,kjer narava odpove.
Za spol otroka pred rojstvom nismo vedeli,tudi mi ni bilo pomembno.
Spomnim pa se,da sem prvič videla svojega sina v dvigalu.Peljali so me v intenzivno sobo.Še omamljena sem odprla oči in medicinska sestra,ki ga je nosila zavitega v naročju,mi ga je pritisnila k obrazu.
To so nepozabni spomini.
Danes bova praznovala sama.Za kosilo bo najljubša jed - pica.
Uradno praznovanje pa bo v soboto.

Pri nas zamudimo novoletno nakupovanje. Zato smo se včeraj odpravili malo po trgovinah.
Sine je potreboval par stvari. To sva hitro nakupila.
Možek je bil ta čas v drugi trgovini. Ogledat si je šel stvarco,katere nakup smo načrtovali že od jesenskega grmenja. Strela nam je poškodovala petnajstletno napravo in strokovnjaki so ugotovili,da bi jo bilo brezsmiselno popravljati.
S sinetom sva se mu pridružila in nakup je uspel.
Ne,včeraj nismo bili skromni. Včasih je tudi potratnost prijetna.
In ,če nič ne zahtevaš tudi nič ne dobiš.
Spotoma smo obiskali še prijatelje,ki jih že dolgo nismo videli.
Domov smo prišli pozno,zato je rezultat našega nakupovanja še vedno v škatlici pri meni v dnevni sobi.
Najbrž bom zvečer šla pozno spat.

so v mojem življenju zelo pomembni.
Prvi,peti,deseti,petnajsti,dvajseti in zadnji dan v mesecu mi narekujejo moje delo. Iz meseca v mesec.
Včeraj sem vedela,da je deseti,ampak sem vseeno pozabila narediti važno stvar. Kljub označbi na koledarju.
Malo preveč sem se sprehajala po internetu. Je bilo bolj zanimivo.
Zadevo sem hitro naredila danes in upam,da ne bo kakšnih hudih posledic.

Moje želje se uresničujejo z zamikom dveh mesecev.Tam okoli novega leta sem si res želela snega. Želja pa se mi je izpolnila šele danes.
Danes snega res ne potrebujem več. V soboto sem zaključila obdobje zime. Kupila sem tri trobentice in vzdušje pri nas je bilo res že pomladno.
Mi ne preostane drugega ,kot da se vrnem nazaj v zimo.

Po dolgem času smo imeli prosto nedeljo. Po dolgem času smo jo preživeli skupaj,vsa družina.
Naša tamala nam je demonstrirala svoje vozniške sposobnosti. Odpeljala nas je na izletek,v naš priljubljeni kraj - Bohinj.
Po dolgem času sem bila zopet posedena na zadnji sedež v avtomobilu.Sicer sem bila povabljena na sprednjega,vendar sem ga z veseljem prepustila možu.To pa z namenom,da bi ukrepal v kritičnih trenutkih. Sedaj mi je jasno ,zakaj se moja mama z menoj noče peljati.
Res težko sprejemam,da je moj otrok že skoraj odrasel.
Preživeli smo res lep dan.Sprehod ob bohinjskem jezeru je bil pomirjujoč,še bolj se je prileglo namakanje v aqvaparku.Ker sem si privoščila vso možno vodno masažo,me danes bolijo vse mišice.
Tudi preveč dobrega lahko škodi.