časopis
je pomemben medij,ki ustvarja splošno mnenje.Zato bi morali novinarji paziti kaj pišejo .
Zakaj to pišem?
Včeraj sem v Slovenskih novicah prebrala članek o Međugorju.Ta novinar, U.S.,najbrž nikoli ni bil v Međugorju,ker piše take oslarije.
Vatikan naj bi ,po novinarjevem pisanju,označil Međugorje za satanovo delo.
Ravno ta vikend sem bila v Međugorju.
Kaj sem videla?Ogromno ljudi,ki so molili.Molili so na poti na Križevec,Crnico……nekateri so hodili bosi po kamenju… Spovednice pred cerkvijo so bile polne,cerkev polna,pred cerkvijo vse polno ljudi….
Molitev in pokora je bila od vedno Bogu v čast.In še nikjer nisem slišala ,da bi bilo romanje v Međugorje prepovedano..
p>Vatikan pa se sploh še ni opredelil glede prikazovanj.Najprej se morajo prikazovanja končati,potem pa sledi mnenje Vatikana.
Najbolj pomenljiv pa mi je slovenski kip vstalega Kristusa,ki stoji blizu cerkve v Međugorju. Izdelal ga je slovenski umetnik.Ne boste verjeli,ampak ta umetnik je prvi uporabil časopis v bronu. Kristusova ledja na tem kipu so ovita v časopis!
Junij 6th, 2008 at 08:25
Glede na to, da je bilo “Satanovo delo” objavljeno v Slovenskih novicah, se ni potrebno kaj preveč sekirat. Se mi zdi, da je časopis že zdavnaj izgubil kredibilnost.
Junij 6th, 2008 at 08:55
Bila si v Međugorju? Aaaa, želim si tja!!! A veš zakaj tako Vatikan pravi? Ker mu je Međugorje konkurenca.
http://www.youtube.com/watch?v=QnDjzrsnZzM
Junij 6th, 2008 at 09:17
Od zdaj naprej bom prebrala samo štose na zadnji strani,ali pa časopisa ne bom več kupovala
dajana,
Vatikan se še ni opredelil.Međugorje mu ne more biti konkurenca,ker gre za isto stvar.
Če si želiš tja,pojdi.
Junij 6th, 2008 at 21:00
Še dobro, da ni pisalo v kakšnem resnem časopisu, v kakšnem Indirektu, Žurnalu ali Totalu. Ali v Hopla - a ta še obstaja?
Junij 7th, 2008 at 01:20
ditka,
molitev je vedno dobra in združuje ljudi. A ‘farji’ niso tisto, kar naj bi bili.
V Dekanih si je nov ‘far’ omislil železno ograjasta vrata. Zakaj le? Saj ga sam Bog čuva, a ne?
A očitno ni tako.
Sem pa imela v Kopru soseda ‘farja’, ki je spal vedno pri odprtih vratih, in cerkvena vrata so bila tudi vedno odprta, pa ni nikoli nič zmanjkalo…..
Junij 7th, 2008 at 01:32
Ditka!
Lepo je slišati tole o tvojem romanju!!!
Hvala, saj vem, da si imela tudi mojo družino v mislih!
Morda pa grem tudi jaz tja …
Glede Vatikana: Cerkev kot ustanova je počasna, počasna … Se počasi dogaja … Tudi zato, da ne bi naredili napačnega koraka. Cerkev je previdna.
Tudi s proglasitvijo nekega človeka za svetnika je dolgotrajno, se vleče, včasih cela stoletja …
Samo na sebi to ni nič hudega. In nima nobene zveze z vero …
Vse dobro!
Junij 7th, 2008 at 06:20
vlatka,
če je človeka strah mu ne pomagajo niti železna vrata.
ana,
kar se tiče Vatikana,to vem.
Jaz sem naiven človek in verjamem kar piše včasopisih
Zato me je to zmotilo.Od sedaj naprej bom bolj kritična.
Junij 7th, 2008 at 11:10
Oja, Ditka, vem, da veš!!!
Samo je veliko ljudi, ki verjamejo VSEMU čez Cerkev … samo da je govorjenje čeznjo … Pa ni vse slabo … res ne …
Zato sem to napisala, ker je za ene resnica tisto, kar recimo o Cerkvi pove nekdo, ki morda ni v konkretnem stiku z nikomer ali pa pozna enega samega duhovnika, ki ni ravno zgled …
Na nek način je zanimivo tole … v komentarjih sem se oglasila tudi jaz …
http://www.e-solist.com/entry.php?w=solist&e_id=63227#c180471
Mi je pa žal, ker mnogi ne preberejo ničesar DRUGEGA …. Se vidi … Kako bomo gradili boljši svet …????????
Vse dobro!
Junij 8th, 2008 at 12:26
Kar nekako dvomim, da bi imel Vatikan takšno stališče , vsaj uradno ne. Kljub vsemu je cerkev dovolj močna organizacija, da ne more kar vsak na svojo roko graditi takšnih kompleksov in promovirati čudežev v njenem imenu. Hočem reči, če bi šlo Medjugorje cerkvi res kaj prida na živce, bi ga po mojem že znali kako zatreti. Tako pa si sama videla kaj je tam doli zraslo iz neznatne vasice. Seveda gre v zadnjih letih za zelo veliko denarja od verskega turizma, v začetku pa verjetno ni bilo tako! Sam sicer nimam pretirane želje romati v Medjugorje, gre pa dol moja mama kadar je za to le možnost. Pa če bi vedela za kakšne takšne zadržke (satanovo delo!!) , bi pa tudi kdaj to vsaj omenila, če ji že ne bi navdušenje kar s taprve upadlo!
Junij 22nd, 2008 at 10:46
Tole, da bi Vatikan proglasil Međugorje za satanovo delo, je seveda bosa. Drži pa, da je Cerkev do takih “čudežnih” krajev zelo zadržana ali morda bolje rečeno previdna. Čudeži so se vendarle zgodili Ljudem, ljudje pa so tudi zmotljivi. Cerkev pa svojega nauka ne temelji na dokazih in čudežih, temveč na veri.
Mi smo se v Međugorju ustavili pred leti na poti z morja v Sarajevo. Name ni naredilo prav posebnega vtisa, kar pa še nič ne pomeni. Preveč turistično zame, a saj to je povsem naravno. Marsikdo pa tam nekaj najde, saj zato pa gre, ali ne?
Junij 23rd, 2008 at 00:02
Sem bila danes na Kureščku - lepooo!
Junij 23rd, 2008 at 00:13
Jaz sem bil v Međugorju pre mnogimi mnogimi leti, ko so bila videnja še sveža. In tudi sam sem videl vrteči križ. Priznam, da nisem bil kaj preveč veren, in da sem na vse skupaj gledal z nejevero, še celo, ko se je križ začel vrteti, sem natančno pogledal, ali je to samo kakšen hec, ali je mogoče res kakšna igra svetlobe, ko so vsi okoli mene popadali na tla in molili, sem jaz še kar stal, pogledal sem stran, zaprl oči in ko sem še enkrat zelo jasno pogledal se je križ še kar vrtel. In prav zares se je vrtel! Vedel sem, da to ni hec, da se zares nekaj dogaja, ampak sem za resno verovanje bil premlad in premalo zrel.
Vero sem našel veliko kasneje. Lep spomin na Međugorje pa ostaja. In kar zmrazi me, ko se spomnim na videnje.
Junij 23rd, 2008 at 00:15
David Pelko!
Tudi jaz ponavadi kar raziskujem zadevo, kaj je bilo … kako je bilo … a vendar jasno vidim nekaj stvari, ki mi jih noben razume ne razjasni … posebno ko vidim človeka ozdraveti!!!! Človeka, ki so ga zdravniki zdravili in zdravili …
Vse dobro!
Junij 23rd, 2008 at 00:24
Ana, človek lahko ozdravi tudi zato, ker si v glavi “sprogramira”, da če bo šel tja in tja, da se mu bo zgodilo to in to. Če me razumeš, naše misli imajo izredno moč, seveda je lahko velikokrat prisotna božja pomoč, ampak v resnici so to zgodi na osnovi duhovnih zakonitosti. Če bi prebrala Učbenik Življenja od Martina Kojca, bi ti bilo bolj jasno. V resnici nam še ni jasna, kako vplivati z zavestjo na podzavest, ki vse to uresniči. Jaz sem opazil pri sebi, da zadeva deluje na dva načina: ali z močnim konstantnim razmišljanjem o neki rešitvi, ali pa takšnim popolnoma nejevernim trenutnim mišljenjem, ki ga nekako potisnem nekam nazaj popolnoma spontano. Vendar pa nič ne gre brez božje pomoči, zagotovo
Junij 23rd, 2008 at 01:27
David!
Razlika je med VERJETI in VERJETI … Malo zapleteno se sliši … toda recimo da verujem, a ko pomislim, da mi Bog konkretno lahko kaj da ali pomaga, je pa moja vera kar na preizkušnji.
Je kar lepo in prijetno sprejeti takoj ozdravljenega, otipljivo vidnega.
Težje je verjeti, da si zdrav … po besedi … To je potem vera.
A jaz se potem pogosto sprašujem če prav vidim, če sem prav slišala … ali je mogoče, da jaz kaj dobim …
Lani smo na Kureščku sprejeli besede duhovnika: K. ozdravljena si, da veljajo za mojo hčer … Sicer je bila zelo zelo bolna in potem začela težko zdravljenje s nezanemarljivimi stranskimi učinki … a … Meni ostaja močan občutek, da so besede le veljale za mojo hčer, čeprav so bile izrečene splošno vsemu ljudstvu …
Poznam dve, ki sta tako ozdraveli, eni je bolezen izzvenela v enem letu od besed patra Tardifa. Imela je epilepsijo.
Vse dobro!
P.S.: Sem nekajkrat bila na tvojem blogu in ugotovila, da imaš zanimive prispevke!
Junij 23rd, 2008 at 07:59
ana,
domačini iz Međugorja pripovedujejo o Korejki,ki je imela zelo bolnega sina.Bivala je v M.več kot dva meseca.Vsak dan je šla zjutraj in zvečer na Križevec in molila za ozdravitev sina.Nekega dne je spoznala,da ima dovolj moči,da bo lahko živela z bolnim sinom.Sklenila se je vrniti domov k družini.Isti dan so jo poklicali domači in ji sporočili,da je sin ozdravel.
Junij 23rd, 2008 at 12:55
Ditka!
Zgovorna zgodba!!
Verjamem!!!!