še vedno
sem istega mnenja.
Objave sem pa zbrisala predvsem iz spoštovanja do tistih učiteljev ,ki se trudijo delati dobro in pošteno.
Verjamem,da taki še obstajajo.
sem istega mnenja.
Objave sem pa zbrisala predvsem iz spoštovanja do tistih učiteljev ,ki se trudijo delati dobro in pošteno.
Verjamem,da taki še obstajajo.
Junij 16th, 2008 at 20:15
Zaradi mene ti ni bilo treba brisati. Vseeno to razumem kot prijazno gesto.
Meni pri raznih kritikah moti predvsem, če slišim le eno plat, pri tem pa druga niti nima besede.
Pri tebi si mislim, da si pošteno napisala, kar čutiš. Verjetno ne bi kar napadala vsepovprek.
Malce rezerve je pa vendarle potrebno - kajti verjetno si prav po mamasto vsaj nekoliko tudi neobjektivna.
Ker ta komentar zdaj pada skoraj na prazno podlago, bom povsem razumela tudi, če ga zbrišeš.
Lepo lepo se imej!
Junij 16th, 2008 at 20:25
1danica
tudi zaradi tebe,
sem te povabila na kavo.Če boš hotela,ti bom vse povedala.
Še zmeraj mislim,da je vsaka stvar,ki se nam zgodi za nekaj dobra.Sicer ne vem,zakaj je bilo to dobro. Bom pa preživela
Junij 16th, 2008 at 22:59
ditka,
vedno obstajajo dobri ućitelji. A zaradi slabih, pade tudi nanje slaba luč.
Kot povsod. A tako je. Del žvljenja. Jin in jang. Dan in noč. Belo in črno. Svetloba in tema.
P.S.
Ni se ti treba sramovati napisanega. Še marsikdo je tvojega mnenja ali izkušenj.
Vedno je dobro vedeti, čeprav eno plat. Pa naj se še druga javi.
No, Danica je povedala svoje. In sem prepričana, da dela dobro. A jo je vseeno strah priznati, da v njenem kolektivu tudi ni vse tako svetleče kot opisuje ona.
Grem stavit za kar češ. Eno je pisanje za javnost, drugo so pa osebni občutki.
Poznam ogromno učiteljev. Ki mi šepnejo na uho…, v javnosti pa zagovarjajo svoje kolege. Kar je sicer prav, ni pa prav, ker se dogaja, kar se dogaja.
A TAKO JE POVSOD. Zato se je treba sprijazniti tudi s tem.
Lepo bodi.
Junij 16th, 2008 at 23:02
Ne spomnim se, da bi kdaj izjavila, da je pri nas vse svetleče. Napake in slabosti so in bodo.
Junij 16th, 2008 at 23:03
danica,
pa brez zamere. Izhajam iz svoje kože.
In tudi vem, kako je učiti.
Pa ne samo frontalno, tudi individualno.
Tebi pa vsekakor pohvale, ker si prepričana v to (kar je prav), da je potrebno poslušati dve plati
Junij 16th, 2008 at 23:04
danica,
nisi. Pa si sedaj. No, vi’š, da vem
Junij 16th, 2008 at 23:09
danica,
če ne bi bila tako hitra, bi bil vrstni red drugačen.
Še preden sem se ti opravičila, si že napisala komentar.
A nič hudega. tako sem vsaj dobila potrditev moje stave
Junij 16th, 2008 at 23:19
Hja, jaz imam računalnik tu zraven. Ko slišim pošto, grem pogledat, če ravno ne počnem kaj drugega. Ali pa tudi, če imam ravno delo na računalniku.
Junij 16th, 2008 at 23:41
danica,
sem vedala, da si ti iznajdljivo dekle.
Lepe sanje ti želim in veliko dobre volje do svojega dela. Take rabijo učenci.
Junij 16th, 2008 at 23:51
Tebi tudi.
Junij 17th, 2008 at 07:03
vlatka,
ja me je sram.Pa ne zaradi tega ,kar sem napisala.
Junij 17th, 2008 at 08:31
Ditka!
Take stvari, kot si jih opisala v izbrisanem sestavku, so se dogajale tudi pred petnajstimi in več leti! S silnim nelagodjem in arogantnim komentarjem je takratni ravnatelj, sedanji župan, izročil moji hčeri priznanje za uspeh in vzporedne dejavnosti, ki so ji potem prinesle Zoissovo štipendijo. Saj je bila ta “že obljubljena” drugemu, “pomembnejšemu” otroku. Smo pač ljudje!
Še veliko bitk za svoj prav bo preživel otrok, preden bo odrastel. Tudi na krivice in ponižanja se je treba pripraviti! Nikakor pa se jim podrediti, sprejeti kot usodo!
Verjamem, da iz fanta z delovnimi navadami in voljo do uspeha še “nekaj bo”!
Junij 17th, 2008 at 13:00
bin,
hvala ti za ta komentar.
Junij 18th, 2008 at 22:30
ditka,
naj te ne bo sram. Ne zaradi enega, ne zaradi drugega.
Naredila si to, kar si takrat čutila. A stvari še vedno lahko spremeniš, da “te ne bo sram”.
LP
Junij 18th, 2008 at 22:31
bin,
ne glede na arogantnost in nelagodje, jo je pa vseeno dobila.
Junij 18th, 2008 at 23:58
Res je, vlatka!
Kot levinja se je borila za svojo pravico! Sem bil takrat in sem še danes ponosen nanjo!
Saj sem potem, ko mi je povedala, kaj se dogaja, tudi pomagal. Glavnino “posla” je pa sama opravila!
Junij 19th, 2008 at 06:27
vlatka in bin,
ne vem kako naj vama razložim,da v tem primeru ni bistvena štipendija.
Junij 19th, 2008 at 19:48
Ditka!
Meni je žal, da si zbrisala!
Lp, Ana
Junij 20th, 2008 at 12:54
Ni treba razlagati, ditka!
Saj poznam občutek! Sami smo šli skozi to in tudi nam ni bil denar vodilo. Predvsem pravica!
Junij 21st, 2008 at 01:01
bin,
živjenje je borba. In s takimi rečmi se to najbolj izkaže.Kar je dobro, oz. najboljše za življenje.
Junij 22nd, 2008 at 10:47
Ditka, sem prepozen, ampak bi me tvoja zgodba še kako zanimala. Ali jo lahko pripopaš k meni?
Junij 22nd, 2008 at 22:00
blitz,
naša zgodba je zelo grda.Nanaša pa se na Zoisovo štipendijo.Ker hočemo imeti mirne počitnice,zadeve nismo dali naprej.Zato sem tudi izbrisala poste.
Na kratko: naš fant,edini med fanti obeh razredov evidentiran kot izredno nadarjen,vsa leta odličen,prejemnik bronastih prizananj za matematiko in fiziko,vsa leta v nivojskem pouku v prvem nivoju,……letos ni bil odličen.
Predvsem zaradi tega,ker bi mu s tem pripadala Zoisova štipendija.
Vesela sem,da bo naš lahko, kljub temu,obiskoval srednjo šolo po svoji izbiri.
Upam,da pri nadaljnem podeljevanju Zoisovih štipendij ne bodo prišli v poštev tisti,katerih edini izjemni dosežek je,da so se rodili “pravim” staršem.
Junij 22nd, 2008 at 22:23
Ditka!
Saj sva na zvezi, ampak povem ti, da se sliši GROOOZNOO!
Ponavadi razmišljam, kdaj je treba kaj reči in kdaj je pametno le požreti … Sama sem veliko požrla, mislim, toda se mi zdaj zdi, da bi bilo prav marsikdaj, da ne bi bila tiho.
Zdaj pa se mi zdi, da je treba reči, če bi to postala redna navada na kakšni šoli, splošno pravilo … saj vse slabe stvari tako nastajajo. Ko nekdo nečesa ne zajezi, gre naprej …
Vse dobro ti želim!
Junij 23rd, 2008 at 00:47
ditka,
poslušaj Ano. Nikar se ne daj. Vsaj v bodoče ne!!!
Junij 23rd, 2008 at 01:29
Junij 23rd, 2008 at 07:52
vlatka,ana,
če bi šla z zadevo “naprej”,bi sinu s tem nakopala na glavo razredne izpite.
Tega mu pa,po vsem kar se je zgodilo ,ne morem storiti.
Mu res privoščim mirne počitnice.